Narodni parki

Brioni so skupina dveh večjih in dvanajstih manjših otočkov ob zahodni obali Istre, nedaleč stran od Pule, s skupno površino vsega sedem kvadratnih kilometrov. Zaščiteno je ne le celotno otočje, temveč tudi okoliško morje.

Brionski otoki so znani po ohranjeni sredozemski vegetaciji primorskega hrasta, visokega zimzelenega grmičastega rastlinja (makija) in po borih ter cipresah in v določeni meri so oblikovani kot pokrajinski park. Tu je tudi safari park z eksotičnimi rastlinojedci in dragocena kulturna dediščina iz rimskega in bizantinskega obdobja.

Zaradi izjemne lepote so bili otoki že od začetka stoletja priljubljeno letovišče državnikov in aristokracije.

Krka je med rekami v Hrvaškem kršu brez dvoma najbolj čudovita. Poznana je po številnih slapovih, ki so, podobno kot pri Plitvičkih jezerih, nastali z nalaganjem lehnjaka, ki je posebna vrsta apnenca.

Narodni park zajema največji del toka reke z okoliškim priobalnim prostorom, od zgodovinskega mesta Knina, ki se nahaja blizu njenega izvira, do drugega zgodovinskega mesteca, Skradina. Na tem mestu iz veličastnih slapov reka postopoma najprej prehaja v Prukljansko jezero, nato pa v globoki morski zaliv, v katerem se nahaja še eno zgodovinsko mesto, Šibenik.

Reka deloma teče po globokih kanjonih, vrezanih v apneno planoto, deloma pa je v obliki jezer.

Med številnimi slapovi se s posebno lepoto postavljata in izstopata Skradinski buk in Roški slap in med le-tema se na jezerskem delu reke nahaja otoček Visovac s frančiškanskim samostanom.

Paklenica se razteza na najbolj atraktivnem prostoru južnega dela Velebita, največje hrvaškega gorovja, vključujoč tudi njegove najviše vrhove.

Glavna atrakcija Parka sta dve impresivni soteski Velike in Male Paklenice, ki sta vsekani v planino od morja in vse do samih vrhov. Na razmeroma majhnem prostoru narodnega parka je več neobičajnih kamnitih reliefnih oblik, nekaj jam, ohranjena pa je tudi izjemno bogata in raznolika flora in favna.

Med strmimi stenami zavzema posebno mesto Anića kuk, ki je najbolj popularna destinacija hrvaških alpinistov.

Čeprav je to področje izrazite divjine in ohranjene narave, je obiskovalcem lahko dostopno zaradi bližine Jadranske turistične ceste in mesta Zadra.

Plitvička jezera so najbolj znan hrvaški narodni park in se nahaja na seznamu svetovne dediščine UNESCO.

Glavna zanimivost tega Parka, ki je edinstven na svetu, je 16 malih jezer, ki so medsebojno povezani s slapovi, ki nastajajo z nalaganjem lehnjaka (ang. travertine), posebne vrste apnenca. Park zajema del, kjer se nahaja izvir reke Korane, na področju obkroženem z gostimi gozdovi bukve, jelke in smreke, deloma še v obliki izvirnega pragozda.

Poleg jezer in gozdov se Park ponaša z jamami, izviri, travniki rož, med številnimi ohranjenimi redkimi živalskimi vrstami pa je potrebno izpostaviti rjavega medveda. Kdo bi vedel, v katerem letnem času je Park najlepši, ali spomladi, ko zacvetijo rože na travnikih, morda je lepše jeseni, ko v jezerih zrcalijo raznolike barve jeseni, ali pač v zimski tišini, ko v zasneženi pokrajini zamrznejo slapovi.

Kornati so najbolj členovita skupina otokov v celotnem Sredozemlju, nahajajo pa se v severni Dalmaciji, nedaleč od Šibenika.

Ta skorajda pravi labirint morja in kamenja je sestavljen iz okoli 140 nenaseljenih otokov, otočkov in skal, površine, ki meri vsega sedemdeset kvadratnih metrov.

V neposredni bližini narodnega parka Kornati, ki zajema večji del otočja z okoliškim morjem, se nahaja še en biser zaščitene narave na Hrvaškem – naravni park Telašćica. Razteza se preko prostranega in globokega istoimenskega zaliva na sosednjem Dolgem otoku, v katerem se ravno tako nahaja veliko malih otočkov in neposredno ob morju tudi malo slano jezero.

Kornatski otoki se ponašajo s številnimi bizarnimi oblikami in neobičajnimi reliefnimi strukturami ter še posebej z visokimi pečinami.

Mljet je otok na skrajnjem jugu Hrvaške, zahodno od najbolj znanega Hrvaškega letovišča Dubrovnika. Istoimenski narodni park zajema zahodni del otoka, ki je po mnenju mnogih najlepši otok na Jadranu.

Značilnost tega parka sta dva globoka zaliva, ki jima zaradi zelo ozkih povezav z odprtim morjem rečejo tudi jezera in raznolika sredozemska vegetacija.

Mljet se ponaša tudi z bogato kulturno dediščino. V okviru lete je najbolj veličasten primer kompleks benediktinskega samostana iz 12. stoletja na malem otočku sredi jezera-zaliva.

Risnjak je gozdnat gorski masiv nedaleč od Reke, ki je dobil ime po risu, svojem najbolj priljubljenem prebivalcu.

Park se razprostira na nadmorski višini od 300 do 1500 metrov, zaradi svojega položaja na stičišču Alp in Dinaridov ter Sredozemlja in Srednje Evrope pa so na tem majhnem področju prisotne skoraj vse vrste gozdov s teh prostorov ter številne rastlinske in živalske vrste.

Med živalmi so posebej značilni rjavi medved, ris, divja mačka, gams, jelen, srna in orel.

Lepota gozdov, kraški pojavi, privlačni izviri (park zajema tudi področje izvira reke Kolpe) in veličastne razgledne točke vabijo na Risnjak številne planince in druge ljubitelje narave.

Severni Velebit je najmlajši hrvaški naravni park, ki je ta status prejel leta 1999. Namen tega je bil zajeti najbolj privlačna in z naravnega vidika najdragocenejša območja severnega dela Velebita.

Na majhnem območju tega izrazito gorskega parka se nahaja izjemno veliko število zanimivosti: veličastne kraške oblike, s katerimi se ponašajo Hajdučki in Rožanski kukovi, edinstven botanični vrt v naravi, Lukina jama, ena od najglobljih na svetu. Zaradi tega to območje med hrvaškimi planinci velja za največji dragulj med hrvaškimi gorami.

Ker je zaradi oddaljenosti od glavnih cest obiskanost nekoliko manjša, sta toliko večja mističnost in pristnost nedotaknjene narave tega območja.