Utrdbe in dvorci

Enonadstropni baročni dvor z nizkim stolpom ima nad vzhodom bočna pritlična krila. Okoli njega so okopi in park.

Potem, ko so premagali Turke, ga je dal zgraditi Evgen Savojski, čigar grb je na dvoriščni strani. Enoladijska župna baročna cerkev sv. Marije s portalom iz leta 1775 ima inventar iz XVIII. in XIX. stoletja.

V vasi in okolici so prazgodovinskih tumulusov, najdišč iz antike (rimski grobovi). Srednjeveški utrjeni grad Bosiljevo ima nepravilni tloris, dograjen je v duhu romantike (po letu 1825, za časa grofa L. Nugenta in na začetku XX. stoletja).

Pred tem so ga imeli Frankopani (1461-1671), Erdödy (1684-1710) in Auerspergi (od leta 1740). V dvorni kapeli je baročni oltar.

Dubovac je utrjen grad v severozahodnem delu Karlovca. Štirikotni stolp je bil najverjetneje zgrajen v XIII. stoletju za časa knezov Goričkih-Babonićev. V XV. stoletju so dvignili zidove in še s tremi stolpi s krožnim prerezom je Dubovac dobil podobo renesančnega kastela.

Lastniki so bili slavonski plemiči Sudari (leta 1387), Frankopani (leta 1442), Zrinski (od leta 1544) in Gašpar Šubić Peranski (leta 1576). Od leta 1671 in do prihoda Francozov v letu 1809, so bili lastniki gradu karlovški generali. Leta 1837 ga je odkupil grof Laval Nugent in obnovil v duhu romantike (kronišča na stolpih in obzidju).

Grad je ponovno obnovljen v letih 1952-63 (arhitektka Greta Jurišić) po načrtu M. Stiera iz leta 1657 in grafični podobi s konca XVIII. stoletja.

Staro mestno jedro Dubovac - Karlovac

Zgradili so ga grofje Keglević v XVII. stoletju. Kasnejši lastniki so bili baroni Kollenbach, Schlaum-Linden in Ottonfels-Geschwind.

Zaradi svoje izredne arhitektonske in urbanistične celote je dvorec Bežanec s svojim vrtom kulturni spomenik prve kategorije. Obnovljen je bil leta 1990 v ekskluziven hotel.

Dvorec Bežanec - homepage

Ilok je postal središče ogromne posesti knezov Odescalchi. Leti so zgradili dvonadstropni dvorec v obliki črke U z dvojnimi arkadami v dvorišču (grbi nad vhodi). Obnovljen je bil v letih 1793, 1839 in 1889.

V njem je muzej celotne dediščine (zbirke: arheološka, etnografska, kulturno-zgodovinska in ostanki zbirke Odescalchi). Ob dvorcu sta skladno zgrajena žitnica in prostran park z eksotičnim drevjem.

Dvorec Odescalchi - Ilok

Naselje ki se nahaja 9 km severozahodno od Ivanca. Srednjeveški utrjeni grad Klenovnik je dal leta 1244 zgraditi Bela IV. za varaždinskega župana Mihalja. Nov, štirikotni renesančni dvonadstropni dvorec so zgradili grofje Draškovići leta 1616.

V notranjem dvorišču so trije nizi arkad (zazidane); na stopnišču so bogate kamnite ograje. Dvorec je dograjen in pregrajen, leta 1927 pa so ga prenovili v zdravilišče (H. Ehrlich). Ob njem se nahaja park.

V nekaterih sobah so zidne slike iz XIX. stoletja. Razkošna dvorska kapela ima na obokih okraske s štukaturami; v njej so trije baročni oltarji (leto 1738), prižnica (leti 1740-41) in grobnica članov rodbine Drašković. V baročni župni cerkvi Sv. Trojstva (leto 1726) se nahajajo prižnica in oltarji (glavni oltar iz leta 1733) z grbom Draškovićev.

Dvorec, ki se nahaja 3 km zahodno od Huma na Sotli. Kastel, ki se ga omenja od leta 1490 je bil uničen v XVI. stoletju; na njegovem mestu so konec XVII. Stoletja zgradili štirikrilen dvorec z notranjim dvoriščem. Od te zgradbe je ostalo dvoje kril s tremi cilindričnimi stolpi na vogalih.

Kaštel oziroma dvorec je bil posest družine Ratkaj od 1524-1793, za njimi pa baron Kavanagh.

Ruševine starega mesta v bližini mosta čez Dobro so ostanki Frankopanskega gradu; po zaroti so ga oropali.

Nato je pripadel generalu Herbersteinu, ki ga je podaril malteškemu redu, oni pa so ga prodali Patačićem. Zapuščen je bil porušen v II. svetovni vojni.

Srednjeveški grad Ozalj, ki se nahaja na strmi pečini nad Kolpo, so ga XVIII. stoletju spremenili in pregradili v dvor. V grad se vstopi preko mosta (do leta 1821 je bil pomičen), pod katerim je stolp s strelnicami za obrambo okopa okoli gradu. Vhodni stolp je leta 1599 dal dvigniti Juraj Zrinski. Grad naj bi bil po omembah od leta 1244 v kraljevih rokah, nato pa naj bi bil v posesti Babonićev, od leta 1398 Frankopanov, od leta 1550 pa Zrinskih.

Ker je bil tolikokrat preurejen, je ohranjen samo manjši del starejšega kompleksa, v katerem izstopajo stolp s štirikotno osnovo, najverjetneje stari obrambni stolp, gotska kapela in pravokotna palača (t.i. palas) Nikole Zrinskega (poimenovana žitnica) z gotskimi podrobnostmi (nad vrati napis iz leta 1556). V tem delu gradu so našli zidne slike in glagoljaške grafite.

Številne dragocenosti so se porazgubile po usmrtitvi Petra Zrinskega (leta 1671). Ruševine gradu je dal temeljito obnoviti R. Perlas (dela je vodil kapetan Verneda v letih 1743-53). V letih 1766-1872 je bil grad v posesti Batthyánya; prvi od njih, Teodor, je dozidal drugo nadstropje severnega krila in zgradil nov baročni trakt. Kasnejši lastniki, družini Thurn in Taxis, ga imajo v lasti vse do leta 1928, ko ga je Družba bratov hrvaškega zmaja rešila pred propadom. V gradu se nahaja muzej lokalne dediščine (ustanovljen leta 1971).

V baročni župni cerkvi sv. Vida (iz sredine XVIII. stoletja) je del inventarja iz stare kapele sv. Antuna Padovanskega (leto 1890).

Utrjeni grad jugozahodno od Ozlja. Posestvo Ribnik so imeli v XIII. in XIV. Stoletju v lasti Babonići in ban Mikac, od leta 1394 pa Frankopani, za čigar potrebe je bil grad tudi zgrajen današnji grad. Od leta 1576 je bil v posesti družine Zrinskih, nato grofov Petazzi; od leta 1839 je v lasti F. Vukasovića, graditelja Lujzinske ceste in J. Galla, ki ga je v XIX. stoletju vzdrževal in je do danes pod streho. – Ribnik se nahaja v nižini potoka Obvrh, obkrožen z jarkom in ribnikom.

K gradu se je dostopalo s premičnim mostom. Zgrajen je bil v dveh nadstropjih, deloma iz dobro klesanega kamna, in ima osnovo v obliki nepravilnega kroga; v notranjem dvorišču so arkade. Obrambni stolp (ob prvotnem vhodu) z grbom Frankopanov je bil zelo visok; nasproti le-tega je peterokotni stolp s kaminom.

Med obema stolpoma se nizajo zgradbe v obliki venčka. Na gradu je ohranjen niz poznogotskih renesančnih arhitektonskih podrobnosti (podboji, okna, strelnice, line).

Dvorec Trakošćan je eden najbolj privlačnih dvorcev na Hrvaškem. Zgradili so ga kot manjši grad (burg) v sistemu utrdb Zagorske kneževine, vendar točno obdobje njegove gradnje ni ugotovljeno. V osnovi dvorca so prepoznavne značilnosti enostavnih romanskih kastela XII-XIII. stoletja. Od številnih fevdalnih gospodov je potrebno posebej poudariti Celjske, Jana Vitovca, Korvine, po razpadu Zagorske kneževine pa ga kot posebno plemiško posestvo uživajo Gyulayi, od leta 1568 pa Draškovići.

Večkrat so ga širili in dograjevali. Pomembneje so ga dogradili leta 1592, ko so Draškovići zgradili topniške stolpe z ostrešjem (plošča z grbom in napisom Ivana II. Petra Draškovića iz leta 1592 na zahodnem stolpu). V tem obdobju so dogradili nadstropje, dvignili osrednji stolp in oblikovali dvorišče z arkadami.

Ponovno ga dogradijo tekom XVIII. stoletja, ko stolpi dobijo kronišče, glavni stolp dobi členoviti svetilnik, okoli trdnjave pa gradijo ogrado z obrambnimi objekti, zidovi in stolpi. Zapuščeni grad je v letih 1850-60 obnovil podmaršal Juraj Drašković v rezidencialen dvorec.

Obnova je, v duhu romantike, izvedena v neogotskem stilu s hkratno obnovo celotne okolice, kjer je kasneje urejen gozdni park z redkim drevjem, umetnim jezerom in vrtnimi objekti. Poudarjeni so elementi obnovljenega dvorca: vstopni stolp s premičnim mostom in grbom Drašković-Malatinskih iz XVIII. stoletja, viteška dvorana s celimi viteškimi oklepi iz XVI. stoletja in zastavami Draškovićevega konjeniškega spremstva iz XVIII. stoletja, zbirka orožja s težkimi arkebuzami (Hackenbüchse), puškami in pištolami na kolo ter turškim orožjem, zbirka portretov Draškovićev in njihovih sorodnikov (Nikola Zrinski) iz XVI-XIX. stoletja, opus slikarke Julijane Erdödy-Drašković iz druge polovice XIX. stoletja, ciklus Štirih kontinentov M. Stroya, klavir C. Graffa, ohranjena dvorska kuhinja, knjižnica.

V parku je kapela sv. Ivana (Januš) iz leta 1752 s poznobaročno opremo. Od leta 1953 je v dvorcu muzejska postavitev, ki razen natančne rekonstrukcije okoliša iz obdobja obnove vsebuje dragocene primerke baročnega pohištva in drobnih predmetov.

Dvorec Trakošćan homepage

Srednjeveški grad v Hrvaškem Zagorju, 3 km vzhodno od Desinićev. V virih se ga omenja tudi kot Vingrad in Vrbovec.

Po vsem sodeč so ga postavili Ratkaji, potem, ko jim je leta 1502. I. Korvin podaril posest v tem delu Zagorja. Grad ostane v njihovi lasti vse do izumrtja družine leta 1793, nato pa izmenično prehaja iz državne v zasebno last; med obema svetovnima vojnama je pripadal slikarju O. Ivekoviću.

Na ne tako visokem bregu stoji poznogotska utrdba, ki je na strani dostopa zašiljena. Naknadno so jo obdali s štirimi širokimi polkrožnimi stolpi; vzdolž večjega dela tega pasa je zgornje nadstropje poudarjeno z nizom konzol. Grad niso v veliki meri spreminjali in je v glavnem obdržal svojo originalno podobo. Na obzidju so ohranjeni poznogotske in renesančne podrobnosti: klesarski grb in klesarski znaki, bifora, polkrožne izbokline iz zida, dvonadstropni arkadni hodniki na dvorišču.

Celotno visoko planoto je nekoč obdajal zunanji obrambni zid, v sklopu katerega je bil do danes ohranjen peterokotni bastion.

Dvorec Veliki Tabor homepage

Ruševine gradu obkroža obzidje (velikosti okoli 10 ha) in se nahaja na južnem pobočju Gradine; z zahodne in vzhodne strani sta nekropoli Martvilo in Vlaška njiva.

Na polotoku Prirova so ostanki rimskega gledališča (nad njim je bil nato zgrajen frančiškanski samostan). Ob morju je bil z vzhodne strani mestni trg (agora-forum), z zahodne pa monumentalne terme.

Issa (današnji Vis) je prvi antično mesto na hrvaški obali, ki je zgrajeno po pravilni urbani matrici.